Monday, May 11, 2015

Niti mojih sanj (pesem)





Jutranja jasnina vsebuje sledi,
prefinjene niti mojih sanj teh dni.
In ko zbudim se v pisano pomlad,
želim postati sam svoj junak.

V sinji sobani sam sedim,
iščem rešitve, a nikdar jih ne dobim.
Gledam v odprto obzorje oceanskih milin,
a pogled ne seže prek neznanih nižin.

4 comments:

  1. Sara, ne znam se ti dovolj zahvaliti za tako lep komentar. Že to da sem ena izmed zate najboljših blogerk sem slišala prvič in mi pomeni največ. Tako zelo močno te želim spoznati, da neverjetno.. Vem, da bi me lahko veliko naučila. Že samo tvoji zapisi na blogu, pričajo o tem koliko znanja imaš. In zdaj ko sem nazaj v blogerski svet, sem se jih lotila brati.. Samo ko berem naslove, vem da jih morem prebrati, ker mi lahko veliko dajo.. Hvala ti, še piši in nikoli ne dvomi v svoje pisanje... Ker ti to resnično leži!

    ReplyDelete
  2. Evelina, najlepša hvala za tvoje čudovite besede, wow, tole mi je pa ogrelo dušo :)! Morda pa pride dan, ko se spoznava še v živo :)! Vidiš zanimivo, jaz pa celi čas premišljujem, da koliko bi se jaz šele lahko naučila od tebe in spoznala kako je biti pogumen, tvegati, iti v svet, ker za to pa nikdar nisem imela poguma in sem na sploh kar malo bolj 'zapečkarski' tip človeka ;))..

    Moram priznati, da kar malo zardevam ob tvojih besedah, hvala še enkrat :*! ps- sem vesela zelo, da si nazaj na blogerski sceni, se beremo ;)!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Malenkost, vem kako je ko dobiš lepe besede in vem kako še boljši občutek je podariti lepe besede! Če bi bilo spoznanje vzajemno, pa bi bilo še toliko boljše (:

      Ja mislim, da se daj res vračam, ker si vzamem končno čas tudi za blog, tako za branje, kot za komentiranje, kot za pisanje... Vse lepo počasi (: Vsekakor se beremo. Jaz želim prebrati vse tvoje objave, ki sem jih zamudila in to samo tvoje... (:

      Delete
  3. Komaj čakam, da se spet kaj beremo, grem počekirat tvoj blog :)

    ReplyDelete