Wednesday, August 28, 2013

Zaradi tebe lahko spoznavam sebe!



Menim, da samega sebe ne spoznavamo le ob analizi lastnih čustovanj, občutij, ob osredotočenju nase, npr: ob meditaciji, pisanju dnevnika, med razmišljanjem, med športom, ko poslušamo svoje dihanje in analiziramo potek svojega dneva, ipd. Enako, ali celo bolj, pomembno se mi zdi spoznavanje sebe skozi odnose z drugimi ljudmi. Če analiziramo sebe, kakšni smo v družbi določenih ljudi, se lahko marsikaj naučimo. Povej mi s kom se družiš in povem ti, kdo si, se glasi nek pregovor. Kajti naš čustven odziv na vedenje ali besede nekoga drugega nam lahko sporoča marsikaj. Ali smo ob določenih ljudeh hitro ujezljivi, smo nestrpni, smo morda ljubosumni, ker gre nekomu bolje od nas? Se na primer dobro počutimo ob družbi tistih, ki ves čas godrnjajo ali tistih, ki so večni ciniki, ali pa bežimo od takšnih karakterjev?

Seveda pa globjih vzrokov navadno ne prepoznamo kar takoj, ampak je še najlažje opazovati in preučevati, kako se počutimo ob nekom, ob poslušanju njegovih besed, ob gledanju njegove mimike obraza, kretenj itd. Nas kdo jezi, v nas vzbuja občutke strahu, žalosti, nas nekaj na njem moti? Le kaj je narobe s to osebo? V resnici- nič! On ali ona je kakršna koli že je, s svojimi lastnostmi, osebnostjo, ki NIKOLI ni črno- bela, nikoli zgolj slaba ali dobra, pomembneje pa je, kako se mi počutimo ob njej.

Kaj nas zmoti, kaj pritegne? Nam je všeč, da je nekdo ambiciozen? Morda zato, ker si na tiho tudi sami želimo te lastnosti? Nam gre neka uspešna in čudovita ženska zelo na živce? Je možno, da ji v resnici zavidamo? Kar vidimo v drugih ljudeh, kako se počutimo ob njih, kaj jim privoščimo, ali ne, to pove marsikaj o nas. To velja tako za naše občutke ob tem, ko poslušamo, beremo, o ljudeh ki jih ne poznamo, če se npr. naslajamo ob trpljenju pop zvezdnice, kot tudi za naše čustvene reakcije ob ljudeh, s katerimi imamo pogost, osebni stik.

Karkoli drugi ljudje vzbujajo v nas: veselje, posmeh, morda celo sovraštvo, ki ga gojimo na skrivaj in se ga sramujemo, to ni absolutna resnica o njih, ampak se nam skozi ta čustva in občutke, tudi telesne seveda, npr. če nam ob njih rata slabo ali pa se začnemo tresti od nepojasnjene jeze ali strahu, razkriva RESNICA O NAS SAMIH.

Ko vam bo naslednjič šel nekdo na živce, ko vam bo neprijetno ob nekom, se zamislite in morda boste odkrili vzrok, zakaj nekoga ne prenesete. Morda vas neka zoprna oseba nehote spominja na nekoga iz vaše boleče preteklosti, ali pa se globoko v sebi zavedate, da imate tudi sami podobne lastnosti, vendar na to niste ravno ponosni? 

In tisti, ki vas navdihujejo, navdušujejo? Si želite doseči nekaj podobnega kot oni, so vaši idoli, ali pa morda v sebi že nosite nekaj, na kar vas te osebe le spominjajo, saj smo vsi ogledalo drug drugega? Ali pa so vam morda všeč le prijatelji, ki vam ves čas kimajo in vam potrjujejo, saj se z jezikavci ne razumete, v resnici pa se bojite kritike?

Po mojem mnenju vsekakor drži: s pomočjo drugih v resnici spoznavamo sebe in ravno to je največji čar druženja, komuniciranja in takšnih in drugačnih odnosov!


Friday, August 9, 2013

ČUSTVA 4. del- STRAH



Je strah znotraj res votel? Je to res nek izmišjen bavbav in bi bilo boljše, če bi le zamahnili z roko in se prepričali, da ne smemo imeti nikakršnih strahov? Osebno mislim, da je strah, vsaj za naše možgane, za nas same, še kako resničen.  Toliko resničen, kot se prepričamo, da je. Saj zagotovo veste, da smo sami sebi lahko največji sovražniki, sami sebe znamo tako prestrašiti, kot nas ne zna nihče drug, se sabotirati ipd. Mogoče se vam zdi, da to ni možno, saj so vendar drugi ljudje, ali druge stvari, okoliščine, dogodki, situacije, skratka zunanji dejavniki, tisti, ki nas prestrašijo, v nas vbudijo strah. Pa je res tako?

V resnici je strah 'proizvod' naših možganov, torej nekakšnega stroja, ki je znotraj nas, je neprijetno čustvo. Izhaja torej iz nas in je v resnici naš ODZIV, posledica naše osebne analize nekih zunanjih dejavnikov, ne pa neposreden rezultat teh okoliščin, ljudi, dogodkov ipd. Kajti, kaj je realnost, kaj je objektivna resnica? Je ni! Mi sami si jo ustvarimo, saj mi interpretiramo svet in dogodke v njem, ter tudi nas in naše življenje.

Življenje in dogodki sami po sebi nimajo nikakršnega pomena, mi smo tisti, ki jim, prek razmišljanja in čustovanja in čutenja, dodelimo pomen: odločimo se, ali nas nekaj žalosti, veseli, ali pa nas je ob nečem strah. Pa je strah res totalni ohromitelj našega življenja, res preprečuje našo srečo? Če se ga oklepamo in se vanj zatekamo, ker nam je to lažje, kot pa če bi se skušali bo(d)riti in iskati rešitev, potem ja. Potem je strah obrambni mehanizem, ki nam le navidez pomaga, a le na kratki rok, v resnici pa nam škodi, saj si ne upamo soočiti s preizkušnjami življenja. Če nas je kar naprej strah, ne moremo razmišljati kreativno in nas strah pahne v smiljenje samemu sebi, v žalost, v životarjenje.

Če pa strah prepoznamo, ga analiziramo, pa lahko postane zelo koristni pomočnik. Strah nas namreč opozarja, da se bojimo neuspeha, da nam ni prijetno ob misli na to da ne vemo, kako se bo nekaj v našem življenju razpletlo. Strah pa je tudi pokazatelj, da se nam zdi nekaj zelo pomembno, zato nas je strah, da nam bo pri nečem- npr. novem študiju, zaposlitvi, partnerski vezi, spodletelo. To le pomeni, da imajo te stvari/ljudje/projekti za nas velik pomen in da nam ni vseeno, kar je zgolj pokazatelj, kakšna oseba smo: kaj nam je pomembno, kje imamo prioritete, kaj nas osrečuje, na katerem področju si še posebej želimo uspeti ipd. In to je vsekakor pozitivno, saj prek strahu lahko spoznavamo sami sebe: kdo sem, kaj me veseli, kaj mi je pomembno? In strah me je zato, ker si to zelo želim doseči, torej takšne vrste strah je v resnici strah pred tem, da bi mi spodletelo pri uresničevanju svojih sanj!

Strah torej lahko ohromi ali okrepi, saj prek njega lahko ali ubijemo svojo kreativno plat in se potopimo v ocean žalosti, ali pa začnemo razmišljati drugače, iskati kreativne rešitve in iskati načine, kako strah zmanjšati in povečati občutek samozaupanja.

Kako strah doživljate vi, kako se soočate z njim?