Friday, June 28, 2013

ČUSTVA- 2. del, tesnoba- ko nas nekaj globoko v sebi tišči



Kako bi opisala tesnobo? Kot en grozen občutek, pri meni vedno zaznan v želodcu in pa kot cmok v grlu, ki mi sporoča, da nekaj ni v redu. Največkrat na zavestni ravni ne vem, oziroma ne prepoznam takoj, kakšen je vzrok za takšne občutke. Po navadi pa nato odkrijem, da sem v tistem obdobju, ko se tako počutim, preobremenjena ali pa mi nekaj leži na duši. Velikokrat sem vpeta v neke dogodke, procese, dogajanja, ki so zame stresni, ali pa v odnose, ki jih želim končati, pa ne vem kako in v sebi tuhtam, premlevam prave besede. No, ko se že zavem vzroka in razmišljam o tem, kako bi se spopadla s tem, tesnoba malo uplahne in že to, da prepoznam ali vsaj sumim, kaj je narobe, pripomore k vsaj malo boljšemu počutju. Pri meni pa je tesnoba najbolj intenzivna takrat, ko ne vem, kaj točno je narobe, ali ko se neprijetni občutki strnejo, prerastejo v eno veliko bolečo, čustveno kepo. Ne vem, kako bi drugače to opisala, tesnobo skratka doživljam kot nekaj, kar me pritiska k tlom, mi jemlje energijo, in je pri meni vedno, ampak res vedno, povezana s strahom. Strah je seveda spet čustvo samo za sebe, tesnoba pa se mi zdi še kompleksnejša, kot da jo sestavlja res pestra paleta negativnih občutkov.

Pri meni so to na primer: že omenjeni strah, dvom, žalost, jeza niti ne, oziroma kasneje vedno preraste v žalost, razočaranje, smiljenje sami sebi, vse to pa prežemajo tudi navali, oziroma občutki, panike. Na fizičnem nivoju pa imam, poleg z bolečinami v želodcu, pa tudi špikanjem v srcu in zadrgnjenin grlom, kot bi me za vrat stiskal močen vozelj, vedno probleme tudi z nespečnostjo, zmanjša se mi tudi apetit, skratka vso telo in duša mi kriče sporočata, da nekaj ni v redu.

Pa še malo teorije. Na spletni strani Medical news today, tesnobo denimo opisujejo kot pojem, ki pravzaprav označuje najrazličnejše motnje, ki pozvročajo živčnost, zaskrbljenost ipd. Te 'motnje', oziroma čustvena stanja, nato vplivajo na naše počutje, tako fizično kot psihično. Tesnoba v bolj blagi obliki, oziroma tukaj bi jaz dodala tesnobne občutke, ki se pojavljajo le občasno, npr. v določenih življenjskih obdobjih, je veliko lažje premagljiva, kot pa če smo tesnobni vsak dan in to kontrolira naše življenje.

Pri sebi opažam, da me tesnoba velikokrat napade takrat, ko čutim, da nečesa ne bom zmogla, ko občutim, da sem preobremenjena z delom, ali ko se znajdem v neki novi situaciji, v okoliščinah, ki jih še ne poznam in v katerih se še ne počutim domače.

Kako pa se spopadam z njo? Skušam najti vzrok, to je prvo: analiziram dogodke preteklih dni, tednov ali celo mesecev. Vprašam se, ali sem zadovoljna z vsemi odnosi, z delom ki ga opravljam, sama s seboj. Vprašam se, ali sem sama sebe pri čem razočarala. Nato se vedno z nekom pogovorim, saj mi to najbolj pomaga: s fantom, mamo, prijateljico. Nekako tiščanje tesnobe v sebi pri meni nikoli ni vodilo v razrešitev, ampak le še poglobitev negativnih občutkov. Vedno pa mi pomagata tudi glasba in pa šport, sploh tek, ki me velikokrat osvobodi negativnih energij.

Kako pa se s tesnobo spopadate vi?


Wednesday, June 5, 2013

ČUSTVA 1. del- Zakaj smo jezni?



Ni ga človeka, ki ne bi bil kdaj slabe volje, vznejevoljen, jezen ali besen. To so različne nianse slabega počutja, podobne ali enake jezi, odvisno od definije, ampak ne bom se spuščala v podrobno teorijo. Skratka, prav vsakdo izmed nas je bil že kdaj jezen: največkrat na določene ljudi, zaradi določene situacije, včasih tudi na sebe.. a v resnici je tako, da smo vedno, ko smo jezni, pravzaprav jezni nase, saj jeza pomeni, da se slabo počutimo zaradi nečesar, kar nam ni uspelo doseči, ker naša pričakovanja niso bila pričakovana. Ja, v okviru projekta Praktik na Inštitutu za osebnostni razvoj Maribor smo obravnavali tudi čustva.  Jeza je kar kompleksno čustvo, tako ga dojemam jaz, nekoliko je podobna žalosti, saj gre tudi pri jezi za globoko razočaranje ob zavedanju, da nam nekaj ni uspelo, da se stvari niso razpletle nam v prid, da drugi niso storili ali naredili nečesa, kar smo pričakovali.

Torej, jeza, četudi je videti drugače, je dejansko vedno usmerjena v NAS SAME, projeciramo pa jo na druge- stvari, ljudi, situacije.. ker je tako pač lažje, kot če bi priznali, da smo jezni, ker nam nekaj ni šlo po načrtu.. Zato rajši in pogosteje rečemo, da smo jezni na nekoga: na njega, na njo, na njih, ker so (ali pa niso) storili tega in onega..

Kaj vključuje jeza? Po mojem mnenju, če jo skušam analizirati, je to nekakšna bolj agresivna, eksplozivna, bolj akcijsko usmerjena oblika žalosti. Žalost, ali otožnost ali tesnoba, tu gre spet za različne intenzitete in definicije čustev, so si pa med seboj ta čustva podobna, se mi zdi bolj pasivna, bolj umirjeno čustvo. Jezo pa nekako povezujem z rdečo barvo, s kričanjem, z metanjem stvari (in/ ali besed) po prostoru, s povzdignjenim glasom, z izbuljenimi očmi, razbijanjem srca, naperjeno telesno držo itd... Jeza je AKCIJA, je zelo viden odraz, da smo negativno usmerjeni.

Ne drži pa to vedno, saj je jeza lahko tudi tihe sorte, se kuha v nas ter lahko izbruhne šele po dooolgem času (odvisno od naše stopnje tolerance, od tega, kako odprti smo ga govorjenje o svojih čustvih in drugih elementov), kar pa je lahko nevarno.. Potlačena jeza je zame kot tempirana bomba.. seveda pa tudi sprotno izražanje jeze ni nujno prijetno, je pa vseeno boljše stvari sproti 'spucati', razreševati, dati ven iz sebe, kot pa zgolj potlačevati v nedogled in nato nekoč eksplodirati, ker ne zmoremo več...

Jeza je torej nekakšna žalost+akcija, vedno je neprijetna, jeza v sebi res ne skriva niti kančka prijetnih čustev, je pa vsako čustvo koristno!! Nobeno samo po sebi ni negativno ali pozitivno, so neprijetna in prijetna čustva, menim pa, da so čisto vsa KORISTNA. Ker nam nekaj povedo, sporočajo, da moramo nekaj spremeniti (kadar so neprijetna, kot denimo pri jezi).

Kako pa izražamo jezo? Hja, vsak na svoj način: lahko je ne, kar je lahko problem, lahko kričimo, žalimo ljudi okrog sebe, smo celo fizično agresivni, ali pa le grdo gledamo.

Zaradi česar pa se sploh jezimo? Uf, toliko kot je ljudi, toliko je razlogov za jezo in še več. Vsak sam definira, kaj je zadosten razlog, da se bo zaradi njega tudi razjezil. Lahko je to npr. brezposelnost, slab učni uspeh naših otrok, naša užaljenost, ker nas je nekdo prizadel itd.

Kaj pa vas spravi v jezo in kako se spopadete z njo??